Že od nekdaj obožujem medeno pecivo, lect, parklje, Miklavže, ki so mi že v otroških letih posladkali praznike. Nikoli do sedaj nisem zbrala dovolj poguma za ta projekt, saj se mi je zdelo lectovo srce kot umetnina največjega umetnika, ki jo je zmožna narediti samo izredno natančna in precizna roka.
Pa vendar, če ne poizkusiš, ne boš nikoli izvedel česa si zmožen.
Zato sem dala svojo trmo v glavo, talent v roke in dobro voljo na obraz, ter se odločila, da s prijateljicami preizkusimo to umetnost in mislim, da nam je čudovito uspelo.
Pa še nekaj malega o izvoru in zgodovini
Medenjake je leta 992 Evropo( v Francijo), prinesel armenski menih Gregor iz Nikopola, ki je francoske menihe (v območju Pithiviers) učil peke medenjakov, ko je živel pri njih.
V 13. stoletju so jih na Švedsko prinesli nemški priseljenci. Zgodnji viri iz samostana Vadstena navajajo, da so švedske nune pripravljale medenjake za lajšanje prebavnih motenj. Medenjake so pripravljale v obliki piškotov, okrašenih z belo dekoracijo.
Prva prodaja medenjakov je zabeležena v 16. stoletju, ko jih je bilo možno kupiti v samostanih, lekarnah in mestnih tržnicah. Do 18. stoletja so medenjaki preplavili tržnice skoraj celotne Evrope.
V Sloveniji
Tudi Slovenci imamo svoj medenjak, ki ga imenujemo lect. Obvezna oblika lecta je srce,ki je obarvano z rdečo barvo (nekoč barvilo rdeče pese), in okrašeno z različnimi ornamenti, majhnimi ogledalci ali napisi. Po slovenskem izročilu se obarva samo sprednja stran.
Lectarstvo je ena najstarejših obrti pri nas. Peka medenih kruhkov na Slovenskem sega v 19. stoletje. Nekoč so te lepo krašene medenjake pekli izključno ob največjih cerkvenih in družinskih praznikih kot slaščico pa tudi kot svatovsko darilo in kot nadomestilo za sladke besede, ki so jih dajali v dar zaljubljeni. Brž ko so predvsem mestni izdelovalci, večinoma iz vrst medičarjev, svečarjev in lectarjev, ugotovili, da gredo na sejmih in žegnanjih izvrstno v promet, je bilo tega »blaga« na takih prireditvah vedno dovolj. Tudi danes je lectovo srce redna ponudba na sejmih in tudi kot prijazen turistični spominek iz Slovenije.
Simbolni pomen lectovega srca
Rdeča barva lectovih srčkov naj bi bila simbol ljubezni in strasti. Enako velja za srce kot zelo močan simbol, poznan širom sveta. Rumena pentljica simbolizira neskončnost, zelena z rožicami pa rast in razvoj. Ogledalce na srčku naj bi bilo namenjeno temu, da so se dekleta lahko občudovala v njem…
Druge oblike medenega testa v Sloveniji
Okrasno pecivo iz medenega testa na Škofjeloškem imenujejo mali kruhek, v Dražgošah pa dražgoški kruhek. V začetku se je umetnost izdelave in peke tega kruhka skupaj z recepti delila v hiše, kamor so se možile hčere prvih izdelovalcev.
Dražgoški kruhki so se kasneje razvili s prostoročnim oblikovanjem iz medenega testa v obliki srčkov,zvezd in polmesecev. Tudi me smo poizkusile to vrsto oblikovanja iz ostankov testa. Pri dražgoških kruhkih so bili med starejšimi oblikami poznani polkrožni krajčki, ki so v obliki polmeseca okrašeni z ornamenti. Z njimi so fantje obdarovali svoje dekle na svete tri kralje,ki je veljal za praznik samskih deklet.
Izdelava lectovega srca
Glede na to, da je skoraj nemogoče dobiti originalen recept za pravi lect, sem se odločila za meni najboljšo verzijo recepta. Preizkusila sem recept medenjakov z maslom in z mlekom.
Najbolj gladek in uporaben (tudi za oblikovanje Dražgoških srčkov) je recept medenjakov z mlekom, ki sledi v nadaljevanju;
Sestavine za testo:
25 dag medu
40 dag sladkorja v prahu
3 žličke dišav za medenjake
2-3 dl mleka
1 kg moke
pol žličke sode bikarbone
eno jajce
Glazura:
žličko želatine
20 dag sladkorja v prahu
jedilne barve
Bela masa za pisanje:
En beljak
20 dag fino zmleti sladkor
Par kapljic limone
Potek dela:
25 dag medu stopimo,vendar pazimo,da ne zavre..
V rahlo tekoči med dodamo 40 dag sladkorja v prahu,pomešamo in dodamo 3 žličke dišav za medenjake (v original receptu je cel paket), vendar je zelo močna aroma,zato je meni dovolj ta količina.
V to maso vlijemo 2-3 dcl mleka (jaz sem dala 2,5 dcl,pa se je izkazalo da je premalo)
To maso prelijemo v skledo,da se malo ohladi in vanjo čez cca 10 min presejemo 1 kg moke (jaz sem dala 70 dag bele in 30dag ržene)-lahko so tudi druge – pirina npr.
Med moko sem presejala pol žličke sode bikarbone in pol žličke pecilnega praška(ni pa nujno,po receptu je samo žlička sode bikarbone).
Vse to se zamesi in doda eno jajce.
Mesimo,dokler ne dobimo gladko testo
Damo ga počivat za cca pol ure v plastično vrečko,da se ne posuši..in na hladno z njim!!
Nato ga razvaljamo in z modelčkom izrežemo srčke (če nimamo modelčka, si pomagamo s srčkom iz papirja/kartona,ki ga položimo na testo in obrežemo z rezilom po obliki kartončka)
Damo jih peči za 10-15 min(odvisno od debeline) na temperaturo 180-190°C. Nato jih ohladimo.
Priprava rdeče glazure:
Malo žličko želatine pomešaš z žličko ali dvema vode in pustiš, da naraste.
V posodi posebej zmešaš cca 20 dag sladkorja v prahu z vodo (po občutku),mešaš,med tem ko jo greješ, nato dodaš žličko želatine in mešaš da dobiš gosto lepljivo maso (1-2 min),in dodaš barvilo- jedilne barve( v našem primeru malina in jagoda), še bolje in predvsem bolj zdravo je uporabiti naravne barve. Sem poizkusila z malino in domačo jagodo,vendar barva ni bila dovolj močna.
Barvo nanašaš s čopičem na hladne kekse,dokler je topla masa,nato jo ponovno segreješ, če se prehitro ohladi.
Priprava bele mase za pisanje:
Iz enega beljaka narediš sneg,dodajaš fino zmleti sladkor v prahu po žličkah ( 20dag ) in par kapljic limone. Mešaš z mešalnikom cca 5 min,da postane trda masa, ki jo nadevamo v vrečko, napravimo res majhno luknjo in veselo na delo.
Marjetka Kačič
