Več kot zazna oko

Več kot zazna oko

Česa ne zmorete?
Vsakdo izmed nas ima omejitve, od katerih večina ni vidna in nas ne ovira pri preživljanju prostega časa v naravi ali obisku katere izmed kulturnih institucij oz. prireditev. Nekatere omejitve pa doživljanje naravne in kulturne dediščine spremenijo in nam odprejo nov zorni kot.Letošnja tema Poletne šole interpretacije bo pripraviti programe, ki so prilagojeni drugačnemu dojemanje in doživljanju dediščine, prilagojeni izzivom, ko nam pri sprejemanju okolja izostane eden ali več čutil in je dediščina predaleč, previsoko oz. do cilja vodi preveč stopnic.

GEOLOŠKA POT V KOBILJI CUREK IN DOSTOP Z INVALIDSKIM VOZIČKOM (Foto: Zavod Parnas)

Po podatkih OZN je na svetu milijarda ljudi s posebnimi potrebami. Skupaj z njihovimi sorodniki in spremljevalci govorimo o več kot dveh milijardah potencialnih turistov, ki pa za svoje potrebe potrebujejo drugačno turistično infrastrukturo in vsebine. Samo v EU je podatek, da je več kot 120 milijonov ljudi zainteresiranih za dostopni turizem.
Pri snovanju letošnje Poletne šole interpretacije smo se vprašali kaj je dostopnost oz. kaj so posebne potrebe. Večina izmed nas ima določene potrebe, ki morda ne sodijo v standardno klasifikacijo skupin ljudi s posebnimi potrebami (senzorne, socialne, čustvene, psihične motnje idr.). Prav zato bomo v oblikovanju programov stopili korak naprej in oblikovali predloge, ki bodo zasledovali potrebe zgoraj omenjenih skupin, a bodo kot zaključen produkt namenjeni vsem obiskovalcem. S sledenjem standardom interpretacije dediščine bomo oblikovali programe, ki bodo usmerjeni v razkrivanje neštetih pomenov dediščine, odkrivanje naravne in kulturne dediščine z vsemi čutili in empatično usmerjeni v razmislek o drugačnosti in inkluzivnosti.

Kot osnova za razmišljanje o dostopni dediščini nam bo služila naravna in kulturna dediščina v Muzeju baroka Šmarje in njegovi okolici.

V pomoč pri snovanju programov nam bodo standardi kakovosti interpretacije dediščine:
– uporaba različnih sredstev in metod,
– aktivna participacija obiskovalcev,
– doživljanje dediščine z vsemi čutili,
– spodbujanje skrbništva nad dediščino.
A pravi izziv bo pripraviti programe, ki sledijo potrebam ranljivih skupin, a so hkrati namenjeni širši javnosti, torej obiskovalcem, ki prepoznajo določene potrebe pri sebi, prihajajo s heterogeno skupino posameznikov ali pa želijo dediščino doživeti še kako drugače.

Janja Sivec