Razstava: ZMAJ VSEH ZMAJEV

Razstava: ZMAJ VSEH ZMAJEV

Na Ljubljanskem gradu se je v prostorih Kazemate, 25. aprila odprla že dolgo pričakovana razstava o ljubljanskem zmaju, zmajih na Slovenskem in zmajih sveta, katere avtor je kustus Slovenskega etnografskega muzeja dr. Marko Frelih. Izjemno me veseli, da sem pri njenem vsebinskem delu lahko sodelovala tudi sama.

Zmaj je bajeslovno bitje, ki je prisoten vseokoli nas. Samo pomislimo, kolikokrat smo slišali legendo, da v kakšnem hribu prebiva zmaj ali pa smo njegovo podobo videli kot relief na stavbah, na slikah in kipih ter na drugih upodobitvah. Nenazadnje imamo danes kar nekaj blagovnih znamk, na katerih se pojavlja mogočni zmaj.

Zmaj na Zmajskem mostu v Ljubljani (foto: Teja Peperko)
Zmaj na Zmajskem mostu v Ljubljani (foto: Teja Peperko)

Zmajski most je v Ljubljani zagotovo ena najbolj poznanih in priljubljenih točk. Z gradom, ki se dviga nad mestom, tvorita najbolj impozantni zmajski točki v prestolnici. Na to kaže že mestni grb, ki prikazuje zmaja sedečega nad grajskim stolpom.

 

V Sloveniji imamo zelo veliko število legend, v katerih nastopa zmaj. Poznamo zmaja iz Postojnske jame in njegove mladiče (človeške ribice), strašne zmaje iz Konjiške gore, Boča in Donačke gore, zmaja kot varuha zakladov na Bogatinu, zmaja, ki se je izvalil iz petelinjega jajca v Matkovem kotu in še mnogo drugih ljudskih pripovedi. Prav tako imamo po njem poimenovane kraje, med drugim Kozje, ki se je nekoč imenovalo Drachenburg, in reka Dragonja. Zmaj je tako moral dobiti tudi svojo razstavo.

Ampak zakaj je to bitje tako pomembno? Poznale so ga že stare kulture v Afriki, Aziji, Ameriki in Evropi. Predvsem v podobi krilate kače, ki ima neizmerno moč. O tem pričajo tudi ostanki izumrlih živali, ki so jih ljudje imeli za ostanke zmajev. Pri nas so takšni kraji Nevlje pri Kamniku, kjer so našli okostje mamuta izpred več kot 20.000 let, Škale pri Velenju z 2 milijona let starimi kosti mastodonta in 25 milijonov let stare kosti nosoroga iz Motnika. Ljudska domišljija ne pozna meja in pogosto so se na teh mestih ustvarile legende o zmajih in postavile cerkve posvečene sv. Juriju, ki se je boril – z zmajem.

Boč (Foto: Teja Peperko)
Boč (Foto: Teja Peperko)

V Sloveniji zmaja, poleg varuha svetih prostorov, večinoma poznamo kot negativno bitje, mešanico kače, kuščarja in ptiča, ki povzroča poplave, potrese, neurja. Pomembno dejanje, ki je v ospredju večine evrazijskih mitov, je boj z zmajem, kar predstavlja ravnovesje v naravi, torej boj dobrega z zlim. Z zmajem se je v Egiptu boril bog Horus, v stari Grčiji pa ga je v preročišču Delfi premagal bog Apolon. Te starejše predstave so izoblikovale krščansko legendo o sv. Juriju, ki se bori z zmajem in le-temu pridale oznako hudiča. Cerkve sv. Jurija so ene najstarejših cerkva na Slovenskem.

Z zmajem se niso borili samo svetniki, tudi svetnica sv. Marjeta je z molitvijo premagala zmaja (cerkev sv. Marjete iz Keblja na Pohorju; foto: Teja Peperko)

Zgodbe o zmajih so brezčasne. Če vas zanima, kje ta bitja po svetu še strašijo, boste to izvedeli na razstavi, ki bo odprta do 18. novembra 2018. Že ob spustu v kletno dvorano boste zagledali mogočnega ljubljanskega zmaja, ki vas bo opazoval skozi celotno razstavo. Otroci pa bodo lahko šteli zmajska jajca in se v enega celo skrili.

Tudi domišljija ustvarjalcev razstave ne pozna meja.

Teja Peperko