Ideja o individualnem delu s končnimi ponudniki pri oblikovanju zgodb in svetovanju o interpretaciji dediščine se mi je že dlje časa podila po glavi. Prvič sem se s tovrstnim delom srečala na svojem izpopolnjevanju v tujini, ko sem s svojim mentorjem obiskala manjšo turistično farmo na Irskem, prisluhnila njihovi zgodbi in nato predlagala določene izboljšave in svetovala o težavah, s katerimi se soočajo.
Zato sem bila še posebej vesela, ko je s strani LAS Obsotelja in Kozjanskega prišel predlog po tovrstnem sodelovanju. Pet Lokalnih Akcijskih Skupin s štajerskega konca sodeluje v projektu Jem drugače, jem domače, z namenom promocije domače hrane in lokalne samooskrbe. Vsi sodelujoči LAS-i so se odločili, da sodelujočim ponudnikom omogočijo individualno delo z mano in jim tako pomagajo pri oblikovanju zgodbe o njihovi dejavnosti in produktih.
Vsak izmed petih LAS-ov je izbral 10 ponudnikov lokalne hrane. LAS-i so se nato, glede na potrebe in želje na terenu, odločili izmed obstoječih modulov (CGP, trženje, oblikovanje zgodbe in javno nastopanje). Izvajalci pa smo s ponudniki preživeli določeno število ur in opravili individualno delo z njimi.
Sama sem najprej z vsako skupino ponudnikov opravila uvodno delavnico, kjer sem predstavila pomen zgodb, njihovo sestavo in način dela. Nato pa se odpravila na teren. Do dobra sem prekrižarila Obsotelje in Kozjansko, Dravsko in Ptujsko polje, pot me je zanesla do Pohorja in vse tja do severne meje, kjer je doma vinsko srce Slovenije.
50 ponudnikov in 50 individualnih zgodb sem slišala in sooblikovala v približno treh mesecih. Obiskala sem pester nabor posameznikov, ki ustvarjajo, gojijo in gostijo s povsem različnimi motivi in na podlagi različnih osebnih prepričanj. A vsi izmed njih so manjši, domači ponudniki, ki skupaj tvorijo mozaik slovenske samooskrbe.
Prisluhnila sem 50-im zgodbam, njihovi motivaciji, filozofiji in težavah, s katerimi se soočajo pri svojem delu. Na podlagi metodologije interpretacije dediščine smo skupaj identificirali 3 osnovne vrednote, ki predstavljajo ogrodje njihove zgodbe in sporočilo, za katerega želijo, da ga potrošniki prepoznajo v njihovih izdelkih in storitvah. Najpogosteje so bile vrednote: zdravje, tradicija, narava, samooskrba, družina …
Vrednotam smo nato dodali dejstva, ki potrjujejo in omogočajo razumevanje osnovnega sporočila produktov. Za dobro zgodbo ni dovolj le omeniti ekološko pridelano, poiskati je treba individualna dejstva, ki potrjujejo to (npr. ročno obrano, brez uporabe kemičnih sredstev …).
Moji strahovi, da bo pri podobnih ponudnikih težko najti edinstvenost, so se razblinili, ko sem v enem dnevu obiskala 3 vinarje in na zelo majhnem območju našla več razlik kot podobnosti. Osebna, lokalna in regionalna dediščina daje njihovim zgodbam edinstvenost.
Vsak izmed ponudnikov je v sklopu dela z mano izrazil individualne potrebe. Veliko se jih je nanašalo na komunikacijo preko spleta, natančneje preko socialnih omrežij. K vsaki izraženi potrebi/želji sem pristopala individualno, a nekaj osnovnih napotkov za oblikovanje zgodb za socialne medije velja:
- Kakovostna fotografija, ki pritegne (čudoviti razgledi, posebni motivi, podobe z osebno noto …).
- Zgodba, ki predstavi ozadje fotografije. Mnogokrat napišemo, kaj ljudje vidijo na slikah.
- Kratka in udarno oblikovana zgodba, v kateri je vedno zaznati povezanost s storitvijo ali izdelki ponudnika.
Projekt Jem drugače, jem domače je bil zame velik izziv, a ob njem sem spoznala, na koliko načinov je mogoče implementirati metodologijo interpretacije dediščine.
Janja Sivec