TRI CERKVE – avgustovska romarska triada

TRI CERKVE – avgustovska romarska triada

Od 12. do 16. avgusta je v občini Šmarje pri Jelšah potekala znana romarska triada. Danes praznike obeležujejo pri vsaki cerkvi posamezno, nekoč pa je triada privabljala romarje od blizu in daleč. Pot jih je vodila od cerkve na Sladki Gori, do Tinskega in nazadnje do cerkve Svetega Roka nad Šmarjem pri Jelšah.
Pri društvu Legende se ukvarjamo z raziskovanjem romarske triade in v tem prazničnem času vam predstavljamo svoje izsledke. Najprej predstavitev treh romarskih središč.

SLADKA GORA

Na mestu današnje sladkogorske cerkve je stala stara gotska cerkev sv. Marjete, ki je bila podružnica lemberške župnije sv. Miklavža. Kdaj je bila sezidana, ni znano, v nekaterih virih kot njen nastanek navajajo 14. stoletje. Glede na vire je morala biti pomembna  in velika cerkev. Na Sladko Goro pa so začeli prihajati številni romarji, ker so slišali za domnevne Marijine čudeže. Cerkev sv. Marjete so leta 1743 podrli in skoraj pravokotno na njeno lego pozidali novo. Načrt za novo cerkev je nastal okrog leta 1745, njegov avtor je bil takratni vodilni štajerski arhitekt Jožef Hoffer. Novo cerkev sv. Marije je posvetil goriški nadškof Karel Mihael Attems 25. julija 1754.

Naročnik poslikave in cerkvene opreme, župnik Ivan Mikec, ter freskant in načrtovalec oltarjev, Franc Jelovšek, sta s sladkogorskim svetiščem ustvarila prostor za globoko versko doživljanje, ki mu za to obdobje ni primere na Slovenskem. Govorica fresk in simbolna govorica celotne cerkve nas močno nagovarjata, najbolj pa pritegne upodobitev božjepotne Matere božje v glavnem oltarju. Pomen svetnikov, izbranih za oltarje, in svetopisemskih prizorov na obeh spovednicah, sega globoko v dušo ljudi, ki so se v svojih vsakdanjih stiskah zatekali k Bogu. Močna povezanost romarjev z življenjem svetnikov se izraža v številnih upodobitvah. Osrednji del stropa v ladji je posvečen Mariji. Moč ustvarjanja genialnega Franca Jelovška se z izraznostjo obrazov, kot njegovo posebnostjo, odraža v vsem svetišču.

 

TINSKO

Foto: www.smarje.si

Na strmem griču (403m) stojita sredi vinogradov dve cerkvi. Gradnjo druge cerkve, tako blizu prve, pojasnjuje legenda:

Tinsko je bilo nekdaj močno poraslo z divjim rastjem, na vrhu Tinske gore pa je stala le cerkev sv. Ane. V zlati dobi Celjskih grofov se je ena od njihovih brhkih gospodičen v tistih krajih izgubila in Celjski si se zaobljubili, da tik ob obstoječi cerkvi zgradijo še eno, če izgubljeno deklico najdejo živo in zdravo. Dekle so res našli in v zahvalo dali zgraditi cerkev sv. Matere božje.

Cerkev sv. Ane

Gotska cerkev sv. Ane je bila nekdaj božjepotna in je bila zgrajena konec 14. stoletja kot donatorska cerkev. Iz tega časa so ladja, prezbiterij ter njun še deloma ohranjen slikarski okras. Cerkev sv. Ane je enovito ohranjen gotski prostor z mlajšo zakristijo in zvonikom

Cerkev sv. Mater božje

Božjepotna cerkev stoji zahodno od cerkve sv. Ane. Zgrajena je bila v drugi polovici 15. stoletja, kot dodatna božjepotna cerkev k že obstoječi cerkvi sv. Ane. V svoji zunanjščini je lepa poznogotska arhitektura z bogatimi kamnoseški detajli. Šest stranskih oltarjev je napravila Mersijeva rogaška rezbarska delavnica med leti 1760 in 1770. Delo iste rezbarske delavnice sta tudi prižnica in Marijin prestol sredi cerkve. Krasijo jih oljne slike rogaškega slikarja Antona Lerchingerja.

 

CERKEV SVETEGA ROKA S KALVARIJO

Cerkev svetega Roka spada med najlepše umetniške spomenika pri nas. Skromna zunanjščina skriva v svoji notranjščini prekrasno baročno dekoracijo. Bila je grajena postopoma, vendar za leto njenega nastanka štejemo leto 1646. Ljubitelji umetnosti tu prav uživajo med lepimi freskami, bogatim štukom, kipi in drugim dekorjem.

V času župnika Jurešiča, 1738, so bile izdelane poslikava, štukature in glavna oprema v cerkvi sv. Roka. Poslikal jo je Anton Lerchinger iz Rogatca, rezbarska dela so iz Mersijeve delavnice iz Rogatca, štukature pa je oblikoval Jožef Anton Quadrio iz Maribora.

Kalvarija

14 kapel, opremljenih z bogato baročnim dekorjem, je razporejenih ob cikcakasti poti proti romarski cerkvi sv. Roka. Pot trpljenja velja za najobsežnejši pasijonski kompleks v Sloveniji in se bolj kot kateri koli približuje ljudskemu čustvovanju.

Za graditelja romarskega kompleksa velja predvsem dr. Matej Vrečer, ki ga je h gradnji kapel navdihnila kalvarija v Gradcu, spominjajo pa tudi na tisto v Varallu v Piemontu. Obe imata popolnoma drugačno tlorisno in vsebinsko zasnovo. Ne gre pa prezreti, da je postavitev kapelic v Šmarju med drugim temeljila tudi na že postavljeni – danes trinajsti kapeli, kalvariji. Leta 1735 jo je dal zgraditi tedanji šmarski župnik Janez Jurešič. V času njegovega službovanja v Šmarju sta tako župnijska cerkev kot podružniška cerkev sv. Roka dobili velik del svoje bogate opreme.

Najbolj zaslužen za postavitev kapelic do cerkve sv. Roka, je šmarski župnik, dr. Matej Vrečer, ki je bil tudi odličen matematik, ukvarjal pa se je še z urarstvom in je bil v tej stroki velik mojster.

Do leta 1745 so zgradili in opremili šest velikih kapel, ki se navezujejo na Žalostno Mater božjo in pet prizorov rožnega venca – postaj Kristusovega trpljenja. Ostale kapelice pa pot dopolnjujejo in predvsem poživljajo ter predvsem ustvarjajo pripovedno celoto: kapela sv. Roka, škapulirska kapela, Jezus v ječi, kapela Žalostne Matere božje, Jezusovo slovo od matere, Oljska gora, sv. Peter bičanje, Jezus v verigah, kronanje, Jezus žaluje, Jezus nese križ, kalvarija in svete stopnice z božjim grobom.

Karmen Križnik