2. DEL – Poletna šola interpretacije dediščine 2018

2. DEL – Poletna šola interpretacije dediščine 2018

Sprehod v temi in še kaj

Letošnjo poletno šolo interpretacije smo zastavili v dveh delih. Prvi, teoretični, je bil namenjen spoznavanju problematike, potreb in morebitnih rešitev pri gostih z oviranostjo. V drugem, praktičnem delu, pa so se udeleženke delavnic lotile priprave dveh programov.

1. Občutiti dediščino baroka

Prvi program je bil namenjen doživljanju dediščine baroka v mraku oz. popolni temi. Pri programu so razmišljale o težavah zdelno ali popolno izgube vida, hkrati pa so splošni javnosti želele ponuditi program, kjer umetnost ne bi doživeli z očmi, ampak bi pri tem izkoristili druga čutila, predvsem dotik.

 

Janja preizkuša načrt vodenja v temi.

Najprej so udeleženke same preizkusile kako je, če je odvzeto eno od čutil in so se po muzeju sprehodile s prevezo na očeh in prisluhnile klasičnemu vodenju. Ugotovile so, da druga čutila hitro prevzamejo vlogo in so postale dovzetnejše za manjše spremembe, kot je npr. govor in gibanje vodiča v prostoru.

S to izkušnjo so se nato lotile priprave programa, ki so ga predstavile na Poletni muzejski noči 2018.

Udeleženke so se soočile s težavo kako premikati obiskovalce v prostoru. Preizkusile so več načinov kako določiti smer premikanja obiskovalcev, a vsi poizkusi so pokazali, da je optimalna rešitev individualno spremstvo obiskovalcev za tiste, ki ne vidijo oz. počasnejše in dobro usmerjeno gibanje za tiste z delnim vidom. Pri pripravi programov so udeleženke izpostavile tudi veliko razliko med gibanjem in razvitostjo čutil slepih in slabovidnih ter videčih.

A namen delavnice je bil dosežen. Udeleženke so razmišljale in diskutirale o dostopnosti dediščine.

2. Zgrajeno v naravi in iz narave

Drugi program je bil namenjen interpretaciji naravne dediščine kalvarije obiskovalcem s težavami v duševnem razvoju. Osnovna ideja je bila pripraviti program, ki je v osnovi dovolj jedrnat in zanimiv, da obdrži pozornost obiskovalcev z omejeno koncentracijo. Tako bi lahko bil program, ki bi bil z določenimi adaptacijami primeren tudi za mlajše otroke.

Prva logistična zahteva je težavnost poti, obiskovalce s težavami v duševnem razvoju ponavadi spremljajo še ostale težave, mnogi med njimi imajo npr. omejeno možnost gibanja. Prav tako je pot na kalvarijo zelo zahtevna tudi za najmlajše obiskovalce. Zato je bil prvi izziv programa določiti pot, ki ponudi čim bolj pristno doživetje kalvarije, a ni fizično prezahtevna.

Drug izziv pa je, kako kompleksne pojme narave kot so npr. nastanek hribovji in dolin interpretirati tako, da je razumljivo, a hkrati še vedno verodostojno iz geološkega stališča.

Pri pripravi programa so ugotovile, da je narava res neusahljivi vir pripomočkov, ki olajšajo sledenje in razumevanje interpretacije.

 

POLETNE MUZEJSKA NOČ

Po predstavitvah raziskovalnih nalog na temo kulturne dediščine v povezavi s kugo in grafične podobe Muzeja baroka, smo obiskovalce povabile na sprehod v temi. Veliko skupino smo razdelile na dve skupini in prvo skupino, skozi muzej popeljali v mraku. Obiskovalci so se lahko gibali sami in predstavljene objekte videli v silhuetah.

Poletna muzejska noč 2018 v Muzeju baroka Šmarje (Foto.: Arhiv Muzej baroka Šmarje)

Drugi skupini obiskovalcev pa je dobila preveze in osebnega spremljevalca. Ta skupina je muzej in kipe doživela v temi. Velikost skupine je močno vplivala na trajanje vodenja, saj premiki in zaznavanje kipov z dotiki vzamejo več časa, kot samo gledanje.

Odzivi obiskovalcev so bili kljub začetni zadržanosti zelo pozitivni. Cilj Poletne šole interpretacije dediščine 2018, prvi koraki k dostopnosti dediščine, pa vsekakor dosežen.

 

Janja Sivec