Kaj imajo od pripovedovanja najmlajši otroci in osebe s posebnimi potrebami? To vprašanje nas je spodbudilo k raziskovanju, kako lahko z zvoki oplemenitimo pripovedovanje zgodb in pri tem kdaj tudi izpustimo kakšno besedo.

Že več let v društvu izvajamo pripovedovanja za različne ciljne skupine. Opazile smo, da na pripovedovanja za najmlajše prihajajo tudi zelo majhni otroci, na pripovedovalskih večerih za odrasle pa sodelujejo tudi uporabniki VDC, ki imajo boljše zmožnosti razumevanja pripovedi. Tako se je rodila ideja o študijskem krožku Onkraj besed, v okviru katerega smo želeli raziskati predvsem zvočno plat pripovedovanja. Ker imamo različne glasbene sposobnosti, smo se hitro odločili, da to ne bo glasbena pravljica – kot jih izvajajo nekateri pripovedovalci – temveč bomo šli v smer ustvarjanja zvokov kot podpore pripovedovanju.

PO NASVET K STROKOVNJAKOM

Ker smo se podali na popolnoma novo področje, smo k sodelovanju povabili Matejo Fi, ki že vrsto let deluje na področju glasu, diha, pripovedovanja in glasbe. Mateja nas je vodila skozi raziskovanje svojega glasu ter kako oplemenititi pripovedovanje z zvoki

RAZISKOVANJE

Po strokovni delavnici smo pripravili pripovedovanje z zvoki in gibom, kjer smo raziskovali, kaj pritegne otroke, kako reagirajo in kaj od tega lahko prenesemo v naš končni izdelek.

Veliko srečanj članov krožka je bilo namenjenih raziskovanju zvokov. Malo smo pobrskali po otroških igralnicah in ugotovili, da imamo v domačih »ropotarnicah« že precej uporabnega materiala. Zakladnica idej je bil seveda splet, ki nas je vodil pri izdelavi zvočil tudi iz nepričakovanih materialov. Legendarno je, da še nikoli nismo toliko materiala kupile v tehnični trgovini (na gradbenem oddelku) kot tokrat.

V nekem trenutku smo se člani znašli z različnimi zvočili in znanjem, kako izvabiti zvoke iz vodovodnih cevi ali zaščitnih cevi za električno napeljavo. A postavilo se je vprašanje: kako vse to vključiti v pripovedovanje?

Pri tem so nam s svojimi odzivi pomagali tudi uporabniki VDC Šmarje pri Jelšah. Na delavnici so sami ustvarjali zvoke, mi pa smo opazovali njihove reakcije – kaj jim je prijetno in kaj ne. Največja uspešnica so bili vsekakor zvončki.

KAJ VSE SMO PREIZKUSILI

DOMA NAREJENI KAZOO IZ PVC CEVI IN OVOJEV ZA CIGARETE

Zvočilo je dokaj enostavno za narediti, a njegova uporabnost pri naši ciljni skupini se je pokazala za težavo.

Majhni otroci so vajeni pihati ali srkati skozi slamice in ne znajo peti, hkrati pa so kaj hitro pričeli z žvečenjem ovojev za cigarete, ki služijo kot membrana. 

Zvok Kazooja smo uporabili za posnemanje zvoka komarja.

RAZTEZNE SENZORIČNE CEVI

Za padec z drevesa smo uporabi raztegljive zvočne cevi

GLOBOK GLAS BASA 

Kot še en star ljudski instrument smo želeli uporabiti in predstaviti lončeni bas. Odločili smo se, da je odličen za predstaviti godrnjanje medveda. Lotili smo se domače izvedbe z balonom. A hitro ugotovili, da otrokom njegovo igranje ne gre, saj še nimajo občutka za igranje, in slamico kaj hitro spulijo iz balona. Za igranje pa seveda potrebujete mokre roke. 

RAZLIČNI ZVOKI PTIC

Zvok žolne smo posnemali z zelo hitrim igranjem na manjši boben. 

 

 

 

 

 

Ptičje petje smo ponazorili z glinenimi ptički, ki so zelo stara otroška igrača in smo jih našli le v spletnih trgovinah. 

Žvrgolc

NEVIHTA

Že od prej smo poznali in uporabljali nevihtni boben. 

Dodali pa smo doma narejeno deževno palico in vetrne zvončke iz bambusa.

REGLANJE ŽAB 

Po nevihti rade zapojejo žabe. 

KSILOFON IZ VODOVODNIH CEVI

Ob raziskovanju pa smo naleteli na malo drugačen ksilofon. Nihče drug ne more plesati nanj kot velikani, vsaj v naši pravljici ne.

CEV ZA ELEKTRIČNO NAPELJAVO

Neee! Gospa sova je nekaj povedla 

Po pripovedovanju so otroci lahko preizkusili nekaj zvočil. Najprej smo dali otrokom precej več zvočil, ko pa smo ugotovili, da je ciljna skupina še premajhna za varno rokovanje, smo se odločili za: raztegljive cevi, lesene žabe, zvončke, Orffova glasbila, jezični boben, ...

VIZUALNA PODPORA

Ob poustvarjanju pravljice iz ljudskih predlog se je lisička ponujala kar sama po sebi. Gre za enega najpogostejših živalskih likov v ljudskem slovstvu. 

Pri vizualizaciji pravljice smo imeli cilj, da so liki zanimivi, a hkrati dovolj majhni, da nimamo še dodatne prtljage in pripovedovalcu v pomoč in ne v napoto pri pripovedovanju. 

Lisički se je tako pridružila še polšica. Polhi so v slovenski kulturni dediščini pomembna žival, a v ljudskem slovstvu bolj malokrat uporabljeni oz. najbolj znana je kako vrag polhe vodi. 

Iz barvnega filca so nastale podobe, na katere smo prišili ježek trak.

Drugo stran traku, pa smo prišili na pripovedovalkino srajco. 

ČAROBNI GOZD - Pripovedovanje onkraj besed

Prijateljici lisička Maja in polšica Mila se odpravita na odkrivanje čarobnih zvokov gozda. Ugotovita, da ima gozd popoldan in po nevihti drugačen zvok. Pripovedovanje je še posebej namenjeno najmanjšim otrokom in osebam z oviranostmi. Nastalo je v okviru študijskega krožka Onkraj besed, kjer so v društvu Legende raziskovale neverbalni aspekt pripovedovanja. Za zgodbo smo uporabili motive ljudskih pripovedi. Na pripovedovanju so se nam pridružili uporabniki VDC Šmarje pri Jelšah, ki so aktivno sodelovali pri snovanju pripovedovanja.

Kako pripovedovati onkraj besed