Poletje je čas za nabiranje številnih zdravilnih rastlin, kot so šentjanževka, tavžentroža, kamilica, rman, ameriški slamnik, poprova meta in še mnoge druge. Zdravilne rastline rastejo skoraj povsod – dobesedno na vsakem koraku.
Po posvetu z g. Janžekovičem, skrbnikom zbirke zdravilnih rastlin v Botaničnem vrtu v Pivoli, smo se odločili pripraviti oljna pripravka iz šentjanževke in rmana.
Rman, v latinščini poimenovan Achillea millefolium, saj naj bi Ahil z njim celil rane svojih bojevnikov. Sicer pa je znan tudi pod drugimi imeni. V skupini so ga poznali tudi pod imenom krocvet in purečjak.
Šentjanževka je dobila ime po Janez Krstniku, ki goduje takrat, ko začne šentjanževka cveteti, 24.6. na šentjanževo.
Šentjanževo olje se uporablja za nego suhe in razpokane kože, pri manjših poškodbah, vnetjih in sončnih opeklinah. Učinkovito je tudi pri lajšanju bolečin v sklepih, hrbtenici ter pri tresenju rok.
Rmanovo olje ima podobno blagodejen učinek na kožo kot šentjanževkino, poleg tega pa pomaga pri želodčnih težavah. V tem primeru se priporoča ena čajna žlička olja zjutraj in/ali zvečer.
Julijsko deževje nam je precej zagodlo, zato smo morali nabiranje večkrat prestaviti. Na koncu smo ujeli sončno popoldne – 24. 7. 2025.
Pripravljali smo dva oljna pripravka: šentjanževo in rmanovo olje. V načrtu je bila tudi priprava tinkture, vendar je nismo izvedli, ker nismo imeli ustreznega žganja.
Za delavnico smo potrebovali približno dve pesti močnih šopkov šentjanževke in enako količino rmana. Zaradi opuščanja travniških površin nabiranje ni predstavljalo težav. Šentjanževka uspeva na nepokošenih travnikih, medtem ko rman najdemo tudi na dvoriščih. Mi smo ga nabrali na robu travnika.
Najprej smo pripravili šentjanževkino olje: s stebel smo osmukali cvetove in z njimi napolnili manjši steklen kozarec, ki smo ga do vrha zalili z oljem grozdnih pešk. Kozarec mora stati 30 dni na sončni okenski polici, nato olje precedimo in shranimo v temni steklenički.
Pri rmanu smo uporabili cvetove in pernate liste. Tudi ta pripravek smo do vrha zalili – tokrat s hladno stiskanim oljčnim oljem. Enako kot šentjanževo mora tudi to olje 30 dni stati na okenski polici, nato ga precedimo in shranimo v temni steklenici.
O rezultatih našega zeliščarskega podviga bomo poročali v začetku septembra.