13. maja 2025 smo v Pivoli obiskali Botanični vrt Univerze v Mariboru. Vrt, ki je bil za javnost odprt leta 2002, so začeli urejati že leta 1995. Danes se razprostira na 15 hektarjih in obsega arheološki park, različne zbirke rastlin, gensko banko, sadno-zelenjavni ter zeliščni vrt.
Botanični vrt je raziskovalno-izobraževalna ustanova, katere glavna naloga je varovanje in ohranjanje avtohtonih rastlinskih vrst ter sort uporabnih in okrasnih rastlin. Ob tem nudi raziskovalno podporo, izobraževanja, praktične prikaze in delavnice za študente, dijake, osnovnošolce in splošno javnost.
Med vodenim ogledom smo posebno pozornost namenili zbirki zdravilnih zelišč, ki jo je zasadil in zanjo skrbi mag. Ignac Janžekovič. V njej raste več kot šestdeset vrst rastlin, ki jih redno uporabljamo v vsakdanjem življenju – za čaje, začimbe, sirupe in druge pripravke.
Najbolj znana je gotovo poprova meta, ki so jo že Egipčani in Grki uporabljali za pomirjanje živcev in odišavljenje čajev. Pogosto jo zamenjujemo z meliso, ki odlično popestri sadne solate in sokove, sveži listi pa pomirjajo vneto kožo in pike žuželk.
Bazilika, ki prihaja iz Indije, ni primerna le za pico – lajša prebavo, pomirja, krepi imunski sistem in ima še mnoge druge blagodejne učinke. Dodajamo jo v solate in paradižnikove jedi, sušimo za čaj, vlagamo v olje ali zamrzujemo. V lončku na oknu pa celo odganja komarje.
Rožmarin, simbol zvestobe, je cenjen zaradi močne arome in antiseptičnih lastnosti; v preteklosti so ga uporabljali za razkuževanje zraka v bolnišnicah, zdravniki pa so ga v času kuge nosili v maskah.
Tudi sivka, ki si z rožmarinom deli sredozemski izvor in aromatičnost, ima antiseptične učinke. Kot dodatek kopelim je dala ime svojemu rodu – Lavandula (iz lat. lavare, umivati se).
Kamilica je bila nekoč nepogrešljiva na kmečkih vrtovih. Blaži prebavne težave, nespečnost in vnetja ustne sluznice, hkrati pa blagodejno vpliva na rast drugih zelišč.
Rman je izjemno vsestranski – uporabljali so ga celo kot nadomestek hmelja pri pivu. Deluje proti prebavnim težavam, ustavlja krvavitve, znižuje temperaturo, lajša menstrualne krče ter uravnava krvni tlak in holesterol, ni pa primeren za nosečnice.
Za ženske je posebej cenjena plahtica ali Marijin plašček, ki pomaga pri bolečih menstruacijah in ginekoloških težavah. Čaj pripravljamo iz posušenih listov in cvetov, nabranih ob suhem vremenu.
Stari pregovor pravi: »Za vsako bolezen rožica raste.« Ob spoznavanju zdravilnih rastlin se izkaže, da ta misel še kako drži.
Ogled smo zaključili bogatejši za novo znanje in polni navdiha za nadaljnje raziskovanje, nabiranje, sušenje ter uporabo zdravilnih zelišč.
