INTERPRETACIJA DEDIŠČINE IN TRENERSKO DELO
Za mano je obdobje obsežnih in intenzivnih treningov, ki sem jih pripravila za zelo pestre ciljne skupine. Cilj pa je bil pri vseh enak – seznaniti udeležence s teorijo in standardi interpretacije dediščine ter predstaviti sredstva in metode s katerimi lahko dosežejo te standarde.

Kakor je lahko interpretacija dediščine zelo subjektivna stroka, saj vsakdo izmed nas vstopa v doživljanje dediščine s predhodnim kovčkom znanja, izkušenj in čustvenega stanja, je lahko tudi trenersko delo zelo subjektivno. Predvsem pri prenosu teorije v prakso, kjer kot trener poskušaš slediti viziji udeleženca, čim bolj »zanemariti« lasten pogled na obravnavano temo in hkrati slediti standardom interpretacije dediščine.
V dosedanjem trenerskem delu sem spoznala, da je pri izpeljavi uspešni usposabljanj ključno naslednje:
PRIPRAVA
Piljenje programa, priprava vsebin in domišljanje vedno novih načinov kako predstaviti teorijo na privlačen način in povedano preizkusiti v praksi. Priprava mnogokrat vzame isto oz. še več časa kot potem sama izvedba, nasploh usposabljanja po meri zahtevajo veliko priprav.

Practice what you preach!
Čim bolj praktično usmerjen program, kjer udeleženci preizkusijo vse tisto kar sem povedala v teoretičnem uvodu tudi v praksi. Mnogokrat sem sicer deležna sumničavih pogledov, ko potegnem na plano vrečo vsakdanjih predmetov ali pa jih odpeljem v park, kjer interpretirajo drevesa, klopce, cvetje … a ravno vsakdanjost predmetov jih razbremeni informacije. Nihče ni v prednosti, ker je domačin ali umetnostni zgodovinar. Udeleženci se morajo osredotočiti na sredstva in metode interpretacije dediščine, saj ni v naprej spisanih scenarijev.
Prav tako je ključnega pomena, da se v določene vaje vključi tudi trener. Verjamem, da od udeležencev ne morem pričakovati nekaj, česar nisem pripravljena narediti tudi sama.
PRESPATI ZADEVE

Večkrat se je zgodilo, da stvari niso stekle, da tudi po večkratnih razlagah nismo uspeli najti skupnega jezika, ki bi udeležencem zadovoljivo razložil določene koncepte interpretacije dediščine. Takrat veliko pripomorejo izkušnje, ki jih resnično lahko pridobiš le s kilometrino. Potrpežljivost, prekiniti vrtenje v krogu razlag, prespati zadevo in skozi praktično delo spoznavati koncepte, ki so v teoriji zveneli tako nedoumljivi, je rešitev, ki se je izkazala za najučinkovitejšo.
DELO PO ZAKLJUČKU
Ključ do uspeha je, predvsem pri daljših usposabljanjih, delo po zaključenih usposabljanjih. Delo doma in pisanje domačih nalog je naporno in vzame udeležencem določen čas. Prav tako vzame čas trenerju, ki pregleda in komentira naloge, a proces, ki se zgodi med tem je tisto, kar pusti trajne sledi.
Mnogokrat sem se že spraševala kakšna je moja odgovornost kot trenerke. Pridem, povem svoje in odidem. Kakšen pa je učinek tega usposabljanja? Se je kaj spremenilo pri udeležencih? Individualno delo pri domačih nalogah in trajni stiki z udeleženci so tisto kar mi omogoča spremljanje rezultatov in dolgoročne učinke trenerskega dela, ki ga opravljam.