Interpretacija, ni degradiranje dediščine, ampak razkrivanje različnih pomenov, ki temeljijo na točnih informacijah in prevajanje teh informacij v jezik, ki je razumljiv našim obiskovalcem!
Pogovor ob kavi je nanesel na analizo predstave, ki temelji na približevanju tekstov velikanov slovenske literature mlajšim generacijam. S predelavo teh tekstov se je po mnenju prijateljice, ki si je ogledala predstavo, izgubilo bistvo in sporočilnost teksta enega naših največjih literatov in pri sebi si je zastavila vprašanje, ali mladina res razume samo še sleng in fore?

Jaz pa sem razmišljala v okvirih interpretacije in se zamislila, ali kot načrtovalci komunikacije podcenjujemo tistega, ki mu je naše sporočilo namenjeno ali se mu želimo samo približati kot menimo, da je najučinkoviteje? Kako daleč smemo (za)iti v interpretaciji in koliko esence dediščine pri tem še ostane?
Mnogokrat se ob predstavitvah kaj je interpretacija soočam s pomisleki slušateljev o točnosti informacij in verodostojnosti, ki jo takšen način komunikacije dopušča. Moj odgovor je, da je verodostojnost in preverljivost posredovanih informacij absolutno na prvem mestu. A hkrati se da iste informacije predati na več načinov.

Z interpretacijo dediščine želimo doseči, da je relevantna za ljudi. Da se obiskovalci preko osebne izkušnje povežejo z dediščino. Da kamen ni le kamen, ampak da je ta kamen zaznamoval način življenja ljudi.
Poleg relevantnosti želimo obiskovalce izzvati k razmisleku o dediščini. Zato se interpretator ne postavlja v pozicijo učitelja oz. posredovalca dejstev, ampak razkriva različne pomene, plati zgodbe in spodbuja obiskovalce, da soustvarjajo interpretacijo dediščine.

Interpretator se izogiba podajanju mnenj, kot npr. to je velika umetnina, ampak razkriva pomene interpretiranega umetniškega dela, ki nakazujejo, da je v umetniško delo bilo vloženega veliko časa, premisleka, truda in talenta. Opiše pogoje dela, način izdelave in spodbudi obiskovalce v razmislek o sporočilnosti umetniškega dela.
Interpretator se venomer trudim umeščati posamezne dele v celostno sliko, saj s tem omogoči obiskovalcem, ki se ustavijo samo ob določenih segmentih zgodbe, da dobijo (majhen/delen/krovni) vpogled v celoto.
Kakovostna interpretacija je odvisna od kakovostnih informacij, ki nam služijo kot temelj pri nadaljnjem delu. Vloga interpretatorja je, da razmišlja, kako bo, glede na izbrano orodje interpretacije, izbral informacije, ki so najbolj relevantne za razumevanje in izkušnjo dediščine ter le-to prevedel v jezik obiskovalcev.

Vprašanja, ki si jih lahko zastavi so, ali lahko namesto letnic (od, do) posreduje trajanje in pestrost zgodovinskega obdobja tudi drugače npr. 25 let vladanja … v 70 letih je vladalo 12 cesarjev … Je ključno našteti vsa imena ali bo na obiskovalca naredil večji vtis mreža političnih povezav, ki jih je spletla ena družina v nekaj generacijah? To je le nekaj predlogov, kako bi lahko isto informacijo povedali drugače. Kot osnovo pa uporabili interpretacijo, ki s svojimi sredstvi in metodami omogoča spreminjanje doživljanja dediščine v izkušnjo in njeno lažje razumevanje.
Janja Sivec